Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

18.11.2010

Država po 31.12.2010 ne bo več neomejeno jamčila za bančne vloge

S spremembo Zakona o bančništvu (ZBan-1B), ki je bila sprejeta v novembru 2008, je bilo uzakonjeno neomejeno jamstvo bank in Republike Slovenije za bančne vloge do 31. 12. 2010. Nedavno sprejeta novela Zakona o bančništvu (ZBan-1E) pa neomejenega jamstva ne podaljšuje.

Državni zbor RS je na izredni seji dne 11. novembra 2008 s spremembo Zakona o bančništvu (ZBan-1B) zaradi izbruha svetovne finančne in gospodarske krize uzakonil neomejeno jamstvo bank in Republike Slovenije za bančne vloge do 31. 12. 2010. Nedavno sprejeta novela Zakona o bančništvu (ZBan-1E) neomejenega jamstva ni podaljšala.

Nobena banka, pa naj bo še tako trdna, ne upravlja z dovolj likvidnimi sredstvi, da bi takoj izplačala vse ali vsaj velik del vlog svojih vlagateljev. Zaradi tega so banke dovzetne za tveganje množičnega dvigovanja bančnih vlog, kadar njeni komitenti menijo, da njihove vloge niso varne in jih želijo dvigniti vsi hkrati. (Dokončen) izbruh finančne krize po propadu ameriške banke Lehman Brothers septembra 2008 je bil potencialni moment, ki bi lahko v javnosti zasejal strah glede (ne)varnosti bančnih vlog. V izogib odliva bančnih vlog iz slovenskih bank in hranilnic, je ZBan-1B že v novembru turbulentnega leta 2008 uzakonil neomejeno jamstvo bank, s sedežem v RS, in Republike Slovenije za bančne vloge. (Proti)krizni ukrep je bil očitno uspešen, saj opaznega odliva bančnih vlog iz bank, s sedežem v RS ni bilo zaznati.

Izbruh finančne krize je spodbudil tudi delo organov Evropske unije. Svet Evropske unije je v začetku oktobra 2008 sklenil, da je treba obnoviti zaupanje v finančni sektor, Komisijo pa je spodbudil, naj predstavi ustrezen predlog za približanje sistemov jamstva za bančne vloge v državah članicah EU. Tedaj veljavna ureditev po Direktivi 94/19/ES je namreč zagotavljala jamstvo za vloge do višine 20.000 evrov, pri čemer pa so lahko države članice določile višje kritje. Finančna kriza je pokazala, da za veliko bančnih vlog v EU to jamstvo ni zadostovalo.

Kot rezultat je bila marca 2009 sprejeta Direktiva 2009/14/ES, ki je:
•    zvišala najnižjo vsoto, za katero se jamči za bančne vloge (najprej na 50.000 evrov, do 31.12.2010 pa morajo vse države članice EU poenotiti stopnjo zajamčenega depozita na 100.000 evrov),
•    zmanjšala je zamudo pri izplačilu zajamčenih vlog (zamuda v skladu z direktivo lahko znaša največ tri dni, rok pa začne teči, ko pristojni organi ugotovijo, da banka ni sposobna povrniti depozitov) ter
•    odpravila sozavarovanje (to je določen odstotek izgub, ki jih nosi komitent).

Direktivo 2009/14/ES v slovenski pravni red dokončno prenaša ZBan-1E (deloma pa je bila direktiva že implementirana z novelo ZBan-1D, ki je bila sprejeta v novembru lanskega leta). Prav zaradi določbe 1. člena navedene direktive, da morajo države članice poenotiti stopnjo jamstva za vloge na 100.000 evrov, podaljšanje (proti)kriznega ukrepa neomejenega jamstva bank in države po 31.12.2010 ni možno podaljšati ne da bi Slovenija kot članica Evropske unije kršila svoje obveznosti.  

Po 31.12.2010, ko se torej izteče neomejeno jamstvo, bodo tako v primeru stečaja nad banko ali hranilnico bančne vloge zajamčene do višine 100.000 evrov neto  na posameznega vlagatelja pri posamezni banki ali hranilnici. Kot bančna vloga se skladno s prvim odstavkom 310. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) šteje vloge na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita, potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir, ali kakršnegakoli drugega pozitivnega salda, ki je posledica sredstev ostalih na računu, ali začasnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij, ki jih mora banka vrniti v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji, razen terjatev na osnovi izdanih obveznic ali drugih dolžniških vrednostnih papirjih banke. Nadalje bo imela skladno z določbami ZBan-1E Banka Slovenije, ki je pristojni organ, krajši rok za odločitev, da je vloga postala neizplačljiva in sicer nemudoma oziroma najkasneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja ni mogla in ne bo mogla izplačati dospele vloge. V tem roku mora Banka Slovenije izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka, sodišče pa brez odlašanja oziroma najkasneje naslednji delovni dan od prejema predloga Banke Slovenije izdati sklep o začetku stečajnega postopka. Skladno z Direktivo 2009/14/ES je ZBan-1E tudi skrajšal rok za izplačilo zajamčenih vlog s sedaj uzakonjenih treh mesecev na dvajset delovnih dni. Trimesečni rok za izplačilo zajamčenih vlog je namreč predolg in bi za imetnike vlog predstavljal težavo, saj bi se le ti srečali s finančnimi težavami že v nekaj dneh po tem, ko ne bi imeli dostopa do na primer sredstev na transakcijskem računu.

ZBan-1E, ki se bo (razen izjemoma) pričel uporabljati prav na zadnji dan letošnjega leta, je glede jamstva za bančne vloge s spremembo 313. člena ZBan-1 uzakonil še eno novost. In sicer, če banke s sedežem v Republiki Sloveniji ne bodo mogle pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo zajamčene vloge do višine 100.000 evrov, bo na podlagi predloga Banke Slovenije, do zagotovitve s strani bank, sredstva začasno zagotovila Republika Slovenija. Pogoje, način in roke vračila začasno zagotovljenih sredstev se bo v vsakem posameznem primeru določilo s pogodbo. Opisana ukrep iz spremenjenega 313. člena ZBan-1 nima časovne omejitve.

Naj za zaključek navedem, da Evropska unija snuje že novo spremembo direktive o sistemih zajamčenih vlog . Posledice svetovne finančne in gospodarske krize so namreč terjale hitra pogajanja pred sprejetjem Direktive 2009/14/ES in zato ni bilo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj, saj je bila ta direktiva zgolj nujni ukrep za ohranitev zaupanja vlagateljev. Aktualni predlog nove direktive ne spreminja stopnje jamstva za vloge (ki torej ostaja 100.000 evrov), predlaga pa dodatno skrajšanje roka za izplačila vlagateljem in boljši dostop sistemov zajamčenih vlog do podatkov o bankah ter oblikovanje solidnih in zaupanja vrednih sistemov zajamčenih vlog z ustreznim (vnaprejšnjim) financiranjem s strani bank, ki so članice takih sistemov.

Anja Rijavec, univ. dipl. pravnica, Svetovalka na Ministrstvu za finance, Sektor za finančni sistem

»Izražena mnenja in stališča niso nujno stališča institucije, v kateri je avtorica zaposlena.«

Arhiv

Zadnji članki

2014

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar